Sunday, October 24, 2021

Besedi protiv "trighiprokletata i bogoomrazna" bogomilska eres i protiv druvnikopoklonnichestvoto, kum koeto tja vodi

Бесѣди против "триђипроклетата и богоомразна" богомилска ерес<br/>и против дръвникопоклонничеството, към което тя води

(.. pokazhi vsichko ..)  (.. svij&skrij vsichko ..)  .. to the bottom ..



Besedi protiv "trighiprokletata i bogoomrazna" bogomilska eres
i protiv druvnikopoklonnichestvoto, kum koeto tja vodi


►►   1. Preambjyl: obq razdel   (.. pokazhi go preambjylut ..)  .. kum nachaloto ..



▼▼   2. Beseda purva: protiv "trighiprokletata i bogoomrazna" bogomilska eres  (.. skrij jų ..)

"Slychi se v godinite na pravoverniut bulgarski car Petur v bulgarskata zemja da se javi pop na ime Bogomil, a po-tochno kazano Bogynemil, kojto pruv nachenu da propovehdva eres v bulgarskata zemja."
(Iz besedata na Prezviter Kozma protiv bogomilite)
S tozi posting iskam da pokazhu, che ot gledna tochka na bulgarqinata bogomilstvoto mozhe da se xarakterizira dostatuchno izcherpatelno samo s edna dyma – razryshitelnost. To ne e bulgarsko ychenie, makar obiknoveno da se schita za takova. Razprostranilo se e i v Zapadna Evropa, zloypotrebjavajki s chestnoto ni bulgarsko ime. No da karame nared.

◄► Vremeto AD 350-600

Pod nashata chast na svetut qe razbirame vsichki zemi, koito nashiut zemljak-balkanec Aleksandur Makedonski e zavladehl ili koito nehkoga su bili chast ot Rimskata imperia. V nashata chast na svetut popada cehloto Sredizemnomorie, po-golehmata chast na Evropa i predna Azia. Izvun nashiut sveht su Kitaj, Amerika i po-golehmata chast ot India i Afrika.

Prez vremeto AD 350-600 nashiut sveht e bil "dvypoljysen" – podelen e bil meghy dve veliki imperii: Rimskata (Romejskata) i Persijskata.

Dneshnite ni zemi popadali v Rimskata imperia zaedno s cehloto Sredizemnomorie i po-golehmata chast ot Evropa. Ot tova vreme su ostanuli naj-mnogo arxeologicheski pametnici. Carigradskata patriarsheska katedrala "Sv. Sofia" i xramut "Sv. Sofia" v Serdika (dneshnata Sofia) su vse ottogava. Ottogava e i Jystinianoviut kodeks, po kojto jyristite ychut Rimskoto pravo. Stolica na nashata polovina ot svetut e bil Carigrad – Konstantinopol (sukrateno Stàmbol).

Rimskata imperia prez vremeto AD 350-600 e bila xristianska. Imenno na tozi fakt se dulzhi i dneshnoto polozhenie na xristianstvoto kato vodeqa religia v svetut v nachaloto na tretoto xiljadoletie.

Persijskata imperia e obxvaqala zemite na dneshen Irak, Iran, Sredna Azia, Afganistan, chast ot Pakistan. Tazi imperia ne e bila xristianska. V neja verojatno su bili razprostraneni nehkolko drygi religii, nehkoi ot koito bili mnogo po-drevni ot xristianstvoto. Da si spomnim, che dori svetiut evangelist Matej se pozovava na avtoritetut na xaldejskite vluxvi. Nehma da ytochnjavame, a prosto qe narichame tezi religii "iztochni". No da povtorim, tezi iztochni religii su razlichni i ot xristianstvoto, i ot jydaizmut – te izobqo ne priznavat Boga na Avraama (ili Abraxama, ili Ibraxima, imeto na Avraama e izvestno pod tezi tri formi).

Predpolagame, che v Persijskata imperia su zhiveli i xristiani, i evrei, no te su bili malka chast ot naselenieto ì. Priznavame, che za razlika ot Rimskata imperia, kojato e bila teokratichna durzhava, Persijskata imperia se e otlichavala s religiozna turpimost.

◄► Godini na prelom - beda sled beda, beda po beda, i nakraju pobeda

AD600  Sysha.
AD601Byntove v Carigrad protiv car Mavrikij.
AD602Byntovnicheskiut vodach Foka zaema carskiut tron.
Mavrikij e ybit.
AD603Persite napadat romeite.
Nachalo na porednata romejsko-persijska vojna.
Naj-sudbonosnata. Svurshva chak prez AD628.
AD603-607Redica pobedi na persite nad romeite.
Zagyba na teritorii.
Siria, Palestina i Finikia (Livan) su opljachkosani.
AD609Bynt v Carigrad protiv car Foka. Potyshen.
AD609Ypraviteljut na afrikanskite zemi Iraklì
se objavjava protiv car Foka.
AD610Vojskite na Iraklì obsaghat Carigrad.
Zhitelite s radost predavat Foka.
Iraklì (sin) se vuzkachva na carskiut prestol.
AD611Persite zavzemat Antioxia.
AD613Pred stenite na Antioxia
car Iraklì preturpjava porazhenie.
AD614Persite zavladjavat Palestina.
AD616Persite zavladjavat Egipet – romejskata zhitnica.
Glad v Carigrad.
AD623-624Pobeda na romeite nad persite na Kavkazkiut front.
Bulgarite se spomenavat kato sujyznici na romeite.
AD626Car Iraklì si vruqa Siria.
AD627Pobeda na romeite nad persite pri Ninevia.
AD628Car Iraklì zavzema persijskata stolica.
Pulna kapitylacia na Persia.
Romejskata imperia si vuzvruqa vsichki zemi,
koito persite su zavladeli.

◄► Dvama se karat – tretiut pecheli

Persite i romeite vojyvali dulgo i iztoqitelno. Mozhem da kazhem, che pobeditel nehmalo - i dvete imperii bili pobedeni. Pobedeni bili ot arabite, razveli bajrakut na Isljamut.

Nachaloto na Isljamskata religia se postavja ot prorokut Moxamed, kojto prez AD622 (godinata na Xixhrata) napysnul rodniut si grad Meka i se ystanovil v Medina, otkudeto Moxamedanstvoto trugnulo po svetut, vodeno ot Sveqeniut si Koran i naj-veche ot mechut (ili jataganut).

Isljamut skoro zavladehl polovinata ot zemite na Romejskata imperia i vsichkite zemi na Persijskata imperia. Nehmalo jų veche Persijskata imperia. Ako tezi dve svetovni imperii ne behxu se omalomoqili vzaimno v onazi dvadesetgodishna vojna, Isljamut ne bi imal nikakuv shans.

Vuv vsichki zavojyvani zemi arabite (mjysjylmanite) ystanovili teokratichna durzhava – xalifat. Dori i dnes isljamskite fyndamentalisti iskat da si imat tochno takava durzhava.

◄► Isljamut v Jyzhnoto Sredizemnomorie

Jerysalim padnul v AD638, Aleksandria – v AD642, sled tova cehla Severna Afrika, sled tova Ispania (AD711-714). V bitkata pri Poatiè (v dneshna Jyzhna Francia) prez AD732 Karl Martel, dehdoto na Karl Veliki, naj-setne sprehl isljamskoto nashestvie i spasil Zapadna Evropa.

Taka arabite zavladeli okolo polovinata ot teritoriite na Romejskata imperia, trajno se nastanili v onezi zemi i tam edna teokratichna durzhava bila zamenena s dryga i edna religia s dryga.

◄► Isljamut napira i kum Balkanite, kum Nashensko

Romejskata imperia suqo sprehla arabite. Te ne yspeli da preodolejųt Carigrad, nito trajno da se ystanovjųt v Mala Azia. Za nasha chest, i bulgarite sme imali znachitelen prinos za pregraghaneto na putjut na arabite nasam. Oqe togava sme bili razbrali koja e nashata civilizacia.

◄► Isljamut iz teritoriite na Persijskata imperia, kojato veche jų nja̋malo

Stava dyma za zemite na dneshnite Irak, Iran, Kyvejt, Afganistan, Centralna Azia, Pakistan. Eto tyk veche e bilo istinska tragedia – edna tolerantna v religiozno otnoshenie vlast se smenja s teokratichna durzhava.

Povecheto ot xristianite, koito zhiveeli tam, verojatno su izbehgali v Romejskata imperia. Povecheto ot evreite (jydeite), koito zhiveeli tam, suqo se preselili. No ne v teokratichnata Romejskata imperia, a nehkude po-nadaleche. Chast ot evreite s korabi po Kaspijsko more stignuli do Xazaria. Ot tehx xazarite vuzprieli jydejskata religia i naychili, che turgoviata, naprimer s robi, mozhe da e po-doxodna ot obiknovenoto razbojnichestvoto.

◄► Otnoshenie na Isljamut kum xristianite i jydeite

Allax (Bog) e suqiut Bog na Avraama (ili Ibraxima), v kojto vehrvat xristianite i jydeite. Spored Isljamut, Iisys Xristos e poredniut ot prorocite, koito Allax (Bog) praqal na Zemjata, posledniut predi Moxamed, a Moxamed puk bil naj-posledniut i naj-velikiut ot vsichkite proroci i sled nego Allax nehmalo da praqa drygi proroci. Vse pak, spored Koranut i Sheriatut, sumnenieto vuv velichieto na prorokut Moxamed, prisuqo na xristianite i jydeite, ne bilo prichina te da bivat ybivani. Qom vehrvali v Boga na Ibraxima (t.e. v Allax) i spazvali desette Bozhi zapovedi, neka xristianite i evreite si zhivejųt. No nehmali pravo da se polzvat ot nehkoi oblagi, koito Sheriatut daval na mjysjylmanite. Naprimer, Sheriatut opredelja danuk edna chetiridesetina (2.5%), no za xristianite se zapazval desjatukut (10%), kakto si e bilo v Rimskata imperia.

◄► Praviloto za trite opcii

Tova pravilo izrazjava otnoshenieto na Isljamut kum tezi nevernici, deto ne vehrvat nito v prorokut Moxamed, nito v Allaxa (v Boga na Ibraxima). A takiva bili povecheto ot zhitelite na bivshata Persijska imperia.

Te trehbvalo ili da priemut Isljamut, ili da izbehgat nadaleche, ili da budut ybiti (obezglaveni) – tova e praviloto za trite opcii.

Estestveno, naj-mnogo bili tezi, deto vuzprieli Isljamut. Obezglavenite bili verojatno naj-malko. Naj-interesni tyk sega za nas su begulcite i za tehx qe pogovorim po-natatuk.

I tuj, po zemite na bivshata Persijska imperia, zaeti sega ot Isljamut, starite "iztochni" religii bili izkoreneni.

◄► Xaldejskite begulci

Putiqata prez Arabskiut polystrov, Sinaj i Egipet bili zatvoreni za tehx – tam vladeel Isljamut. Onezi, deto poeli kum Mongolia, Kitaj i India, nehma da ni interesyvat. Interesyvat ni tezi, deto trugnuli kum Evropa prez Mala Azia. Ot tehx nie bulgarite mnogo sme si izpatili. Izpatili su si i gurcite, i surbite, i vsichki evropejci-xristiani.

Xaldejskite begulci verojatno ne su bili obiknoveni xora. Obiknovenite zhiteli na bivshata Persijska imperia prosto qe da su prieli Isljamut i qe da su si ostanuli po rodnite mesta.

Xaldejskite begulci verojatno su bili sveqenici (zhreci, vluxvi) ot suotvetnata stara iztochna religia. Bili su visoko obrazovani xora, nositeli na znaniata i ot vavilonskata drevnost, i ot elinistichnata antichnost. Gruckiut ezik suqo su go vladeeli, nared s aramejskiut. Kum xristianstvoto su se otnasjali s prenebrezhenie i snizxoghenie. I kato istinski vluxvi su bili i sladkodymnici. A osnovnata im cel e bila da ne dopysnut izchezvaneto na tehxnata stara iztochna religia (kojato i da e bila tja).

Natatuk qe gi naricham xaldejski ezichnici.

◄► Xaldejskite ezichnici v Anadolut

Tam, estestveno, e bila purvata im spirka po putjut kum Evropa i v chastnost kum Nashensko.

Mala Azia bila arena na bitki meghy arabite i romeite. Arabite bili iztlaskani, no osobeno vuv vutreshnostta na Anadolut vlastta na Romejskiut Car-imperator i vlianieto na Svetata ni pravoslavna katolicheska Curkva bili otslabeni.

I tuj, vuv vutreshnostta na Mala Azia xaldejskite begulci namerili purvata vuzmozhnost da se okopajųt. Golehma chast ot naselenieto yspeli te da otvurnut ot xristianstvoto, ychenici podgotvjali i knigi na mestni ezici, vkljychitelno na slavjanski, pisheli.

◄► Xaldejskite ezichnici stignuli i do Nashensko

Po vremeto na blagoverniut ni car Petur (AD 927-969), sinut na velikiut ni car Simeon, xaldejskoto ezichestvo stignulo i do Bulgaria. Donesul go skvernejshiut pop Bogomil (spored sinodikut na car Boril). Narekli go s nespolychliviut termin bogomilstvo. Taka xaldejskoto ezichestvo veche imalo baza v samata Evropa. I izpolzvalo tazi baza, t.e. nashata Bulgaria, za da se razprostrani i v ostanulata chast na Evropa. Chestnoto ni Bulgarsko ime bilo zhestoko opozoreno, zaqoto xaldejskite ezichnici go izpolzvali na Zapad za falshiva samoreklama.

◄► Bili li su bogomilite chast ot Bulgarskiut etnos?

Dneshniut bulgarski etnos e vuzniknul po vremeto na carete ni Boris, Simeon i Petur, kato e integriral izpovehdvaqite romejskoto xristianstvo i govoreqite na slavjanski ezik podanici na Bulgarskiut car. Sledovatelno, sus slednite tri elementa mozhe da se xarakterizira bulgarskiut etnos: bulgarsko ime (BG), slavjanski ezik (SL) i romejsko (pravoslavno ili katolichesko) xristianstvo (RX). Tuj kato poslednata komponenta RX pri bogomilite lipsva, ne bix gi prichislil kum bulgarskiut etnos. Religioznata prinadlezhnost prez Srednovekovieto e bila naj-vazhniut beleg za etnicheskoto opredelenie i samoopredelenie. Vseki togavashen bulgarin, izpadnul ot Svetata ni Curkva i poddal se na bogomilstvoto, se e samoizkljychval ot bulgarskiut etnos, verojatno izkljychvajki taka i svoite potomci.

◄► Borbata sreqy xaldejskite ezichnici v Zapadna Evropa

Tam ne su si popljyvali. Durva za kladite ne su pesteli i dazhe specialni krustonosni poxodi su organizirali.

◄► Borbata sreqy xaldejskite ezichnici po Nashensko

Tova, che po Nashensko i v Anadolut po-malko gori za durva ima, otkolkoto v Zapadna Evropa, bil po-malkiut problem, razbira se. Mnogo po-golemi problemi imalo: vojnite meghy xristianskite durzhavi po Nashensko, slabata centralna vlast i na Romejskiut, i na Bulgarskiut car, naviknulite na bezdejstvie i isixazum curkovni otci, spoletelite ni krustonosni poxodi, nasocheni yzh samo kum Bozhi grob.

Vse pak, i tyk vlastta i Curkvata se boreli sreqy bogomilite. Naprimer, car Boril organiziral prez AD 1211, na 11 fevryari, specialen curkoven subor v Turnovo, posveten na borbata sreqy tehx.

Vupreki tova vutreshnostta na Anadolut si ostanula krepost na xaldejskite ezichnici. Dosta oblasti s prekomerno razprostranenie na bogomili imalo i v Bulgaria. A puk iz planinite po zapadnata chast na Balkanskiut polyostrov te se chyvstvali suvsem kato v svoe carstvo-gospodarstvo.

◄► Sled kato xristianite po Nashensko ne se spravili s xaldejskite ezichnici, s tehx se spravili mjysjylmanite

I tuj, nalozhilo se Allax, Gospod-Bog, Bogut na Avraama (Ibraxima) da prati v Anadola i po Nashensko mjysjylmanite, za da izkorenjųt te ottyk xaldejskoto ezichestvo. S pomoqta na praviloto za trite opcii, mjysjylmanite se spravili.

◄► Izkorenjavaneto na xaldejskoto ezichestvo ot Mala Azia

I sega ima edna strana Tyrkmenia, bivsha suvetska repyblika. Sega tam naprimer ima mnogo ekzotichna politicheska sistema, no tova e suvsem dryg vupros. Osnovnoto, deto tyk ni interesyva, e tova, che nehkude v granichnite teritorii na bivshata Persijska imperia e imalo tyrsko-ezichno naselenie, koeto, kakto se polagalo po praviloto za trite opcii, arabite vednaga oburnali v Isljamut.

Nehkolko veka sled tova, znaem, xristiani-krustonosci otvojyvali Palestina i Jerysalim ot mjysjylmanite. No samo za malko, za nehkolko desetiletia. Mjysjylmanite otvsehkude vojski subrali, za da si vurnut Jerysalim i Palestina, imalo i ot Tyrkmenia. I naistina yspeli togava mjysjylmanite da izgonjųt krustonoscite ot Palestina. I mjysjylmanskata vojska bila razpysnuta.

Edin otrjad mjysjylmani, da go narechem za po-prosto dryzhinata na Osman, po ezik tyrci-tyrkmenci, veterani ot vojnata sreqy krustonoscite, otlozhili za neopredeleno vreme zavruqaneto si v rodniut Tyrkestan (Tyrkmenia) i se otdali na obichajnoto za onia vremena razbojnichestvo. Ne qesh li, vuv vutreshnostta na Anadolut Osmanovata dryzhina popadnula v oblast, naselena predimno s nevernici-ezichnici. Nito vlastta na Romejskiut imperator stigala dotam, nito vlianieto na xristianskata Curkva.

Reshil Osman sam da se vuzcari tam kato syltan, i kakto my e redut, prilozhil kum mestnite xora izvestnoto my pravilo za trite opcii. Taka bivshite xaldejski ezichnici stanuli ne samo pravoverni mjysljymani, a dazhe i tyrci-osmanlii. A tezi, deto izbehgali, pak do Nashensko doshli, i bogomilite po Nashensko oqe poveche stanuli.

I vse tuj razshirjavali iz Anadolut naslednicite na Osman svojut syltanat, kato ot xaldejskite ezichnici praveli verni svoi podanici, tyrci-osmanlii, slyzhejki si samo s praviloto za trite opcii, dokato suvsem izkorenili ottam xaldejskoto ezichestvo.

◄► Zakljychitelna i obobqitelna spravka za Anadolut

Prez 6-ti vek Mala Azia bila naselena ot romei-xristiani. Prez 10-vek tam preobladavali xaldejskite ezichnici, xristiani-romei imalo naj-veche po krajbrezhiata. Prez 14-ti vek preobladavali tyrcite-osmanlii, xristiani imalo pak predimno po krajbrezhiata.

Na anatolijskite xristiani skoro se nalozhilo da zhivejųt v Isljamska teokratichna durzhava, zaqoto, kakto znaem, prez AD 1453 gordata Romejskata imperia se sdobila s nadgroben pametnik v istoricheskoto grobiqe i bila zamenena ot Osmanskata imperia. Mnogo xristiani ot Mala Azia zavighali na susedite si – mjysjylmani, che plaqat samo 2.5% danuk, a ne desjatuk. Kolko my e, si rekli mnozina ot tehx, osobeno izpadnulite vuv vremenna neplatezhosposobnost, qe priznaem Moxamed za naj-velikiut prorok i qe si spestim desjatukut.

I tuj, xristianite v Mala Azia vse po-malko stavali, a tyrcite-osmanlii vse po-mnogo. Dokato prez purvata polovina na 20-ti vek vsichki xristiani ot Mala Azia bili ili izgoneni, ili izklani, no veche ne po staroto pravilo za trite opcii, a po nehkakvo drygo mnogo po-moderno i po-svetsko pravilo.

◄► Izkorenjavaneto na bogomilstvoto (xaldejskoto ezichestvo) ot Balkanite

Krajut ostavjam za Vas, yvazhaemi chitateli. Vodeni ot svojata inteligentnost, ako naistina ste procheli dotyk mojut razkaz, sami qe mozhete da si otgovorite na slednite vuprosi:
  • Koi tochno chasti ot dneshna Bulgaria su bili oblasti s prekomerno razprostranenie na bogomilstvoto?
  • Kak taka izvednuzh izcheznuxu bogomilite ot Bulgaria sled padaneto ih pod vlastta na tyrcite-osmanlii?
  • Kakuv e proizxodut na pomacite v Bulgaria i na slavjanoezichnite ili albanoezichnite mjysjylmani v Bosna i drygade iz Zapadnite Balkani?
  • Kakuv e proizxodut na tyrcite po Nashensko?
A az se ottegljam, za da razmishljavam po slednite vuprosi, bez da vuznamerjavam da spodeljam izvodite si:
  • Dali bulgarskite komynisti prinadlezhut kum Bulgarskiut etnos?
  • I izobqo dali e zhiv vse oqe onja Bulgarski etnos, vuzniknul po vremeto na carete Boris, Simeon i Petur?
    Ili e zhiv, ama agonizira na smurtniut si odur i ne se znae oqe s kakvo qe bude zamenen?
2005-03-29 17:56 (.. skrij jų besedata ..)  .. kum nachaloto ..

►►   3. Beseda vtora: protiv druvnikopoklonnichestvoto   (.. pokazhi jų besedata ..)  .. kum nachaloto ..



►►   4. Epilog: zakljychenie   (.. pokazhi go epilogut ..)  .. kum nachaloto ..




►►   6. Komentari, vuprosi i otgovori (comments, Q&As)   (.. pokazhi gi ..)  (.. razgunuti ..)  .. kum nachaloto ..








No comments:

Post a Comment