Dialekten kontinyym - qo e to [Блогът на Христо Тамарин][Christo Tamarin's blog]

Диалектен континуум - що е то

(.. pokaži vsičko ..) (.. skrij&svij vsičko ..) .. to the bottom ..

Dialekten kontinyym - qo e to

▼▼ 1. Predislovie (.. skrij go ..) (.. pokaži vsičko ..)

Predi da produlžite, sledva da se zapoznaete s aksiomata za estestvenite ezici, koäto done̋kude definira ponätieto estestven ezik.

Pročetoxte li za aksiomata za estestvenite ezici? Spored neü, vseki ezik sprämo daden moment ot minuloto ima edinstven predšestvenik, s kojto toj može da se identificira. Predšestvenikut predstavläva staroto sustoänie na suqiut ezik.

I v dvete pyblikacii, v tazi za dialektniut kontinyym i v onazi za aksiomata za estestvenite ezici, pokraj drygite zasegnuti problemi, se pokazva ne̋kakuv stremež lingvistično da se definirat - da se opredelüt - ponätiata ezik i dialekt.

Citat ottam:

V mnogo ot kontekstite lingvistikata ne različava terminite ezik i dialekt - vseki dialekt može da se nareče ezik i vseki ezik može da se nareče dialekt na ne̋koj ezik s po-širok obxvat (ako ima ne̋kakuv smisul, razbira se). ... točnoto razgraničenie meǧy tezi dve ponätia e izvun lingvistikata, i to e političesko: ezikut predstavläva dialekt s armia i policia, kazano na šega. ... Ako stava dyma za lingvistikata, to tä za vseki dva blizki dialekta može da nameri razliki, vuz osnova na koito te da se obävüt za otdelni ezici v ne̋kakuv kontekst, naprimer v kontekstut na razlikite, a suqo taka i za vseki dva blizki ezika lingvistikata može da nameri priliki i v kontekstut na tezi priliki da gi obävi za dialekti na edin ezik.
Predi da produlžite, sledva da se zapoznaete i s očerkut za neprestannata prome̋na na estestvenite ezici, kudeto se obsuǧa drygo ävlenie i se zaqiqava tvurdenie, koeto pak može da se prieme za aksioma v lingvistikata: vseki estestven ezik se namira v proces na neprestanna prome̋na.

Ot ezikut-predšestvenik (staroto sustoänie) do novoto sustoänie na suqiut ezik se dostiga črez izmenenia, novovuvedenia, inovacii (trite dymi označavat edno i suqo). Ezikut se meni, toj osuqestväva novovuvedenia, toj implementira inovacii. Črez tozi proces na neprestanna prome̋na vuv vremeto ezikut preminava ot staro svoe sustoänie v novo svoe sustoänie.

Ako ezikut se prostira na po-obširna popylacionna teritoria, to v različnite točki ot popylacionnoto prostranstvo toj može da se meni po različen način (da osuqestväva različni novovuvedenia, da implementira različni inovacii). V različnite točki ot popylacionnoto prostranstvo ezikut može da dostigne do različni novi svoi sustoänia. Tezi različni novi sustoänia otnačalo predstavlävat različni dialekti na ezikut.

Tezi različni novi sustoänia otnačalo predstavlävat različni dialekti na ezikut, no sled vreme mogut da se oformüt kato otdelni ezici s obq ezik-predšestvenik, koito su se ot-roili ot nego (language split).

I predi, i sled roeneto, suvkypnostta ot susednite dialekti, razvili se ot obq ezik-predšestvenik, se nariča dialekten kontinyym. Na tova ävlenie e posvetena nastoäqata pyblikacia.

I trite pyblikacii, tazi za dialektniut kontinyym, drygata za neprestannata prome̋na na estestvenite ezici i onazi za aksiomata za estestvenite ezici, se otnasät do estestvenite govorimi ezici.

(.. skrij go predislovieto ..) .. kum načaloto ..

▼▼ 2. Dialekten kontinyym (.. skrij go razdelut ..) (.. svij go ..) (.. razguni go ..) .. kum načaloto ..

▼▼ 2.1. Dialekten kontinyym: opredelenie (.. skrij go ..)

Dialektniut kontinyym {DC: Dialect Continuum} se xarakterizira sus:
- Svurzana teritoria {S}
  - Tazi teritoria {S} zadulžitelno tre̋bva da e svurzana (contiguous): meǧy vseki dve seliqa ot tazi teritoria {S} tre̋bva da može da se prokara linia, koäto ne napyska teritoriata {S}.
- Moment ili period ot vremeto {T}, prez kojto dialektniut kontinyym {DC} kato ävlenie e aktiven.
- Obq ezik-predšestvenik {LP: Language Predecessor} - zasvidetelstvan ili predpolagaem, govoren predi vremeto {T}
  - Možem da se vruqame nazad vuv vremeto, kolkoto e neobxodimo, dokato stignem do obq ezik-predšestvenik
  - Ako ne možem da napravim tova, ne̋ma kak da imame dialekten kontinyym
  - Vuv vse̋ko seliqe ot tazi svurzana teritoria {S} po vremeto {T} tre̋bva da se govori dialekt, kojto proizliza ot obqiut ezik-predšestvenik {LP}
  - ili vse edno vuv vse̋ko seliqe ot tazi teritoria {S} po vremeto {T} tre̋bva da se govori dialekt, kojto e naslednik na obqiut ezik-predšestvenik {LP}
- Vzaimno suglasyvane (napasvane, nastrojka) meǧy teritoriata {S}, vremeto {T} i obqiut ezik-predšestvenik {LP}
  - Vsički dialekti, govoreni po vremeto {T} na tazi teritoria {S}, koito proizlizat ot obqiut ezik-predšestvenik {LP}, yčastvat v dialektniut kontinyym {DC}
  - Ostavajki si svurzana, teritoriata {S} tre̋bva da se razširi (da se izdye) maksimalno, za da obxvane vsički dialekti na susedni teritorii, koito dialekti proizlizat ot izbraniut obq ezik-predšestvenik {LP}
  - Ako ne može, zaqoto bi se naryšilo sledvaqoto iziskvane za vzaimna razbiraemost, to sledva ezikut-predšestvenik {LP} da se približi kum nastoäqeto
  - Dopyska se izklÿčvane na dialekti ot kontinyymut poradi dokazana skorošna migracia
- Visša stepen na vzaimna razbiraemost meǧy dialektite ot kontinyymut {DC} vuv vseki dve susedni seliqa ot tazi svurzana teritoria
  - Vzaimna razbiraemost meǧy dialektite ot kontinyymut {DC} po vremeto {T} - tova se ima pred vid
  - Vzaimna razbiraemost meǧy otdalečeni dialekti ot kontinyymut {DC} ne se predpolaga i točno tova pravi ävlenieto dialekten kontinyym interesno

(.. skrij go podrazdelut ..) (.. skrij go razdelut ..) (.. svij go ..) (.. razguni go ..) .. kum načaloto ..

▼▼ 2.2. Dialekten kontinyym: primeri (.. skrij ..)

Vseki ezik, kojto se govori na dostatučno obširna svurzana teritoria, obiknoveno opredelä ne̋kakuv dialekten kontinyym. Naprimer:
- tyrski dialekten kontinyym
- yngarski dialekten kontinyym
- surbo-xurvatski dialekten kontinyym
- novo-grucki dialekten kontinyym
- i t.n.
- ciganskiut dialekten kontinyym se komprometira ot migraciite na naselenieto

Našiut ezik opredelä balkano-slavänskiut dialekten kontinyym. Teritoriata my obxvaqa vsički našenski balkano-slavänski dialekti, no bez tezi v Besarabia.

Obqoslavänski dialekten kontinyym, suqestvyval do 10-ti vek, dokato slavänoglasieto e zaemalo svurzana (contiguous) teritoria. Sled idvaneto na max̌arite, obqoslavänskiut dialekten kontinyym se razpada na dve časti: ÿžno-slavänski dialekten kontinyym i severno-slavänski dialekten kontinyym. Obqoslavänskiut dialekten kontinyym pone̋koga sum go naričal slavänsko more.

Severno-slavänski dialekten kontinyym: Čexia, Slovakia, Polša, Ykrajna, Belarys i Rysia. Dve osnovni drevni izoglosi razdelät tezi slavänski ezici na dve grypi - zapadna i iztočna:
- Izoglosa na pulnoglasieto: dymite s pra-stara forma *tolt/*talt otvarät sričkata taka:
  - na iztok s nova forma tolot
  - na zapad (i ÿg) s nova forma tlot (polski) ili tlat (slavänski mainstream: vsički bez iztočnite i bez polski)
- Izoglosa EZERO/OZERO: OZERO na iztok i EZERO na zapad (i ÿg)

Ÿžno-slavänski dialekten kontinyym: Bulgaria, Montešaro, Surbia, Černa gora, Bosna i Xercegovina, Xurvatia i Slovenia. Tova e naj-važniut za nas dialekten kontinyym. Toj obxvaqa balkano-slavänskiut dialekten kontinyym, ili s drygi dymi balkano-slavänskiut dialekten kontinyym se vklÿčva v ÿžno-slavänskiut dialekten kontinyym

Zapadno-germanski dialekten kontinyym. Avstria, Germania, nemsko-ezična Švejcaria, Lÿksembyrg, Belgia, Niderlandia. Tova e xristomatijniut primer na ävlenieto dialekten kontinyym. Obiknoveno se posočva, če po tečenieto na rekata Rejn dialektite v susednite seliqa sa vzaimno-razbiraemi, no vse pak v gornoto i v dolnoto tečenie na Rejn se govorät na različni ezici, koito po-skoro su vzaimno-nerazbiraemi. Izvun kontinentalniut zapadno-germanski dialekten kontinyym ostava ostrovniut anglijski evropejski dialekten kontinyym.

Severno-germanski (skandinavski) dialekten kontinyym. Ezicite i dialektite ot severniut (skandinavskiut) klon na germanskata ezikova grypa, razpoloženi na kontinentut, obrazyvat dialekten kontinyym (Dania, Norvegia, Švecia). V izolacia ostavat ne̋koi ostrovi i naj-veče ostrov Islandia - makar vsički tezi ezici da imat obq predšestvenik - Old Norse, islandskiut ezik ne vliza v skandinavskiut dialekten kontinyym, no puk datskiut vliza - protokut Öresund ne e dostatučno širok, če da naryši svurzanostta na teritoriata - seliqata Kopenxagen i Malmö su susedni i dialektite im su vzaimno-razbiraemi.

.. ima, razbira se, mnogo drygi primeri za dialekten kontinyym

(.. skrij go podrazdelut ..) (.. skrij go razdelut ..) (.. svij go ..) (.. razguni go ..) .. kum načaloto ..

▼▼ 2.3. Dialekten kontinyym: kakvo go podxranva i kakvo go kara da strada (.. skrij ..)

Ävlenieto dialekten kontinyym se podxranva, kogato ysednalo naselenie, govoreqo na daden ezik, produlžitelno vreme prebivava na dadena svurzana teritoria.

Dva osnovni faktora dejstvat protiv ävlenieto dialekten kontinyym:
- Migracii na naselenieto
- Imperska infrastryktyra
- Migracii na naselenieto
  - Migraciite na naselenieto razoravat dialektniut kontinyym.
  - Migraciite na naselenieto mogut i da presyšut dialektniut kontinyym.
  - Naprimer, migraciata na xristiansko naselenie (slavänoglasni bulgari i gagayzi) predi okolo 200 godini ot Našensko kum ÿžnite teritorii na carska Rysia izvadilo tova naselenie ot našenskite dialektni kontinyymi (balkano-slavänski, ÿžno-slavänski, tyrski), bez da može da gi pričisli kum ne̋kakvi tamošni dialektni kontinyymi.
- Imperska infrastryktyra
  - Imperskata infrastryktyra izglaǧa dialektniut kontinyym - dialektnite razliki namalävat.
    - Tova ne označava, če ezikut prestava da se izmenä.
    - Ezikut produlžava da se izmenä, no pri naličie na imperska infrastryktyra izmeneniata su suglasyvani i povsemestni.
    - Imperskata infrastryktyra ednovremenno izglaǧa svoüt i presyšava čyǧiut dialekten kontinyym.
    - Neka imame imperska infrastryktyra vurxy daden dialekten kontinyym (vurxy ce̋lata my teritoria ili vurxy čast ot neü). Otdelno vzet dialekt ot tozi dialekten kontinyym ot zonata na imperskatata infrastryktyra obiknoveno se sčita za dialekt na ezikut na imperskata infrastryktyra. Osven če dialektut se vliae ot tozi ezik, s koeto dialektniut kontinyym se izglaǧa, dialektut može i da vliae na ezikut na imperskata infrastryktyra, da doprinasä za nego.
  - Značenia na izrazut imperska infrastryktyra:
    - Te̋sno (bykvalno) značenie: putiqa, graǧanska i voenna administracia, koito opredelät imperskiut ezik.
    - Religiozno ili političesko vlianie, osnovano na imperskiut ezik.
    - Vseobqo obrazovanie i mass-medii na imperskiut ezik.
    - Povečeto suvremenni duržavi, v častnost vsički duržavi v Evropa, vklÿčitelno Bulgaria, predlagat-osuqestvävat-implementirat imperska infrastryktyra.
    - V rezyltat, v povečeto evropejski duržavi suqestvyvaqite dopredi vek-dva dialektni kontinyymi su veče izgladeni.
    - Naprimer, edva li ima sega nositeli, vladeeqi ne̋kogašnite našenski teritorialni dialekti, ..
    - .. koeto vpročem tre̋bva da se očakva pred vid na koncepciata za neprestannata prome̋na.

(.. skrij go podrazdelut ..) (.. skrij go razdelut ..) (.. svij go ..) (.. razguni go ..) .. kum načaloto ..

▼▼ 2.4. Monocentričen, acentričen i policentričen dialekten kontinyym (.. skrij ..)

Monocentričen e tozi dialekten kontinyym, vurxy ce̋lata teritoria na kojto e ystanovena imperska infrastryktyra, koäto go izglaǧa. Suqestvyva edin ezik-dialekt s imperski statys. Ostanalite dialekti xem go sledvat i vse poveče zapriličvat na nego, xem gole̋ma čast ot te̋x imat prinos, doprinasät za nego.
- Primeri: suvremennite yngarski i grucki dialektni kontinyymi.

Policentričen e tozi dialekten kontinyym, teritoriata na kojto (ce̋lata ili pone po-gole̋mata čast ot neä) e razdelena meǧy ne̋kolko (poveče ot edna) imperski infrastryktyri.
- Primeri: zapadno-germanskiut dialekten kontinyym, ÿžno-slavänskiut dialekten kontinyym, severno-slavänskiut dialekten kontinyym.
- Takuv dialekten kontinyym e v proces na razpad ili može bi veče se e razpadnul na ne̋kolko časti.

Acentričen e tozi dialekten kontinyym, teritoriata na kojto e svobodna ot vse̋kakva imperska infrastryktyra.
- Tova označava, če na teritoriata na takuv dialekten kontinyym nito ima mass-medii, nito ima obrazovanie, nito ima Bogoslyženie.
- Možem da sčitame, če edin acentričen dialekten kontinyym se e razvival v sterilna (purvobitna) sreda.

(.. skrij go podrazdelut ..) (.. skrij go razdelut ..) (.. svij go ..) (.. razguni go ..) .. kum načaloto ..

▼▼ 2.5. Dilemata ezik-dialekt v svetlinata na ävlenieto dialekten kontinyym (.. skrij ..)

Citat ot očerkut za aksiomata za estestvenite ezici:
V mnogo ot kontekstite lingvistikata ne različava terminite ezik i dialekt - vseki dialekt može da se nareče ezik i vseki ezik može da se nareče dialekt na ne̋koj ezik s po-širok obxvat (ako ima ne̋kakuv smisul, razbira se). ... točnoto razgraničenie meǧy tezi dve ponätia e izvun lingvistikata, i to e političesko: ezikut predstavläva dialekt s armia i policia, kazano na šega. ... Ako stava dyma za lingvistikata, to tä za vseki dva blizki dialekta može da nameri razliki, vuz osnova na koito te da se obävüt za otdelni ezici v ne̋kakuv kontekst, naprimer v kontekstut na razlikite, a suqo taka i za vseki dva blizki ezika lingvistikata može da nameri priliki i v kontekstut na tezi priliki da gi obävi za dialekti na edin ezik.
Edin dialekten kontinyym predostavä kontekst, v kojto vsički yčastvaqi v kontinyymut dialekti mogut da se sčitat za dialekti na edin ezik. Tozi ezik možem da go narečem obvivka na dialektniut kontinyym.

Purvoto formalno razgraničenie meǧy ponätiata ezik i dialekt: ne može da se kaže prosto dialekt, vinugi tre̋bva da e äsno ili tre̋bva da se ytočni za dialekt na koj ezik stava dyma.

Smes na ezici se zabranäva ot aksiomata za estestvenite ezici, dokato smes na dialekti se dopyska. Citat pak ottam:
Specialno tazi aksioma, aksiomata za estestvenite ezici, vuveǧa edno lingvističesko razgraničenie meǧy ponätiata ezik i dialekt: "Gospod ne dava" dva ili poveče ezika da se smesüt, za da se polyči nov ezik, obače smes na dva ili poveče dialekta se razrešava.
Slyčaüt na monocentričen dialekten kontinyym e prost za analiz. Vsički dialekti ot edin monocentričen dialekten kontinyym mogut da se sčitat za dialekti na ezikut na imperskata infrastryktyra, koäto go pokriva. Tozi ezik može da se razgleǧa i v kontekstut na imperskata infrastryktyra, i v kontekstut na dialektniut kontinyym kato obvivkata na tozi kontinyym.

Slyčaüt na acentričen dialekten kontinyym e malko po-složen. Ezikut-obvivka na edin acentričen dialekten kontinyym suqestvyva v nasipno virtyalno sustoänie samo pod formata na dialekti i zatova pone̋koga tozi ezik e tryden za opisanie i detajlna identifikacia.

V slyčaüt na policentričen dialekten kontinyym, kakto i v slyčaüt na acentričen dialekten kontinyym, ezikut-obvivka suqestvyva samo v nasipno virtyalno sustoänie. No tuj kato teritoriata my e podelena meǧy ne̋kolko imperski infrastryktyri, vse̋ka ot te̋x si go nalaga svoüt ezik na teritoriata si.
- Ot edna strana, otdelno vzet dialekt ot daden policentričen dialekten kontinyym e dialekt na ezikut-obvivka na dialektniut kontinyym.
- Ot dryga strana, otdelno vzet dialekt ot daden policentričen dialekten kontinyym obiknoveno se sčita za dialekt na ezikut na imperskata infrastryktyra, v zonata na koäto dialektut popada i kum ezikut na koäto toj može bi doprinasä.
- Može da se slyči graničen dialekt da doprinasä kum ezicite na dve imperski infrastryktyri. Togava vlianieto kum ediniut ot imperskite ezici može da se klasificira kato čyǧoezično.

(.. skrij go podrazdelut ..) (.. skrij go razdelut ..) (.. svij go ..) (.. razguni go ..) .. kum načaloto ..

▼▼ 2.6. Ÿžno-slavänskiut dialekten kontinyym (.. skrij ..)

Ÿžno-slavänskiut dialekten kontinyym, naj-važniut za nas dialekten kontinyym, e policentričen dialekten kontinyym.

Interesnoto v tozi slyčaj e tova, če ävlenieto ÿžno-slavänski dialekten kontinyym i ävlenieto Balkansprachbund (balkanski ezikov suÿz) se presičat i se preplitat. V očerkut za Balkansprachbund-ut temata za ÿžno-slavänskiut dialekten kontinyym e zasegnata.

Ot edna strana, teritoriata na ÿžno-slavänskiut dialekten kontinyym se razdelä na tri časti:
- iztočna čast: napulno balkanizirani dialekti, sustaväqi našiut balkano-slavänski ezik
- zapadna čast: častično balkanizirani dialekti, sustaväqi surbo-xurvatskiut ezik
- severo-zapadna čast (krajniut severo-zapad): dialekti, nepovliani ot Balkansprachbund-ut, sustaväqi slovenskiut ezik
Ot dryga strana, teritoriata na ÿžno-slavänskiut dialekten kontinyym sega e razdelena na četiri zoni na imperski infrastryktyri:
- slovenska imperska infrastryktyra
- surbo-xurvatska imperska infrastryktyra
- bulgarska imperska infrastryktyra
- montešarska imperska infrastryktyra
Vsičkite tezi četiri imperski infrastryktyri na Balkanite su plod na novoto vreme, na 19-ti i 20-ti vek (montešarskata e ot 20-ti vek). Opitite za razširävane na imperskata infrastryktyra otvud duržavnite granici bi tre̋bvalo da se klasificirat kato agresivno povedenie.

(.. skrij go podrazdelut ..) (.. skrij go razdelut ..) (.. svij go ..) (.. razguni go ..) .. kum načaloto ..

▼▼ 2.7. Xipotetičniut balto-slavänski dialekten kontinyym (.. skrij ..)

Predpostavki za balto-slavänskata xipoteza:
- Slavänskiut ezik.
  - Slavänskite ezici ne predstavlävat problem za genealogičnata klasifikacia.
  - V tozi aspekt, te su po-lesni za analiz, otkolkoto keltskite, germanskite i dori romanskite ezici.
  - Izvesten v sustoänieto si ot kraüt na 9-ti vek e obqiut slavänski ezik, ot kojto proizlizat suvremennite slavänski ezici.
  - Nadeǧno se rekonstryira pra-slavänskiut ezik, kojto predstavläva staroto sustoänie na slavänskiut ezik otpredi otvaräneto na sričkite i otpredi vtorata palatalizacia.
  - Vsički dialekti i ezici, proizlizaqi ot rekonstryiraniut pra-slavänski ezik, predstavlävat dialekti na slavänskiut ezik, izvesten v sustoänieto my ot kraüt na 9-ti vek.
  - Slavänqinata (slavänskiut ezik) ne̋ma nyǧa ot balto-slavänskata xipoteza.
- Litovskiut ezik i latvijskiut ezik.
  - Litovskiut i latvijskiut su dva blizki indoevropejski ezika, obedineni v baltijskata grypa ezici.
  - Kolko blizki pomeǧy si su litovskiut i latvijskiut?
    - Blizostta meǧy dva suvremenni slavänski ezika, naprimer ryski i polski, e po-gole̋ma, otkolkoto blizostta meǧy litovski i latvijski.
    - Tova označava, če primerno v 10-ti vek, po vremeto, kogato vse oqe se otčita edin slavänski ezik, litovskiut i latvijskiut veče su se bili otdelili edin ot dryg.
  - Naj-starite zapazeni tekstove na litovski i latvijski datirat ot okolo AD1500.
  - Dokum 17-ti vek su suqestvyvali prexodni dialekti meǧy litovski i latvijski, t.e.
    - dokum 17-ti vek e suqestvyval iztočno-baltijski dialekten kontinyym, kojto veče e presuxnul.
  - Ako pryskiut ezik ne beše izvesten, to genealogičnata klasifikacia qeše da se reši prosto taka:
    - Litovskiut ezik i latvijskiut ezik se obedinävat v baltijskata grypa ezici.
    - Baltijskata grypa e sestrinska na slavänskata grypa i na germanskata grypa vutre v indoevropejskoto ezikovo semejstvo.
    - Vzaimnata blizost meǧy slavänskata i baltijskata grypa ezici qeše da se obäsnäva s obqoto im indoevropejsko nasledstvo i sus vzaimnite vliania meǧy susedni ezici.
- Pryskiut ezik.
  - Tova e murtuv ezik - poslednite nositeli ymreli prez 17-ti i 18-ti vek.
  - Vse pak, ne̋kakvi tekstove na tozi ezik su zapazeni i poradi tova pryskiut se sčita za izvesten ezik.
  - Naličieto na pryski ezik nalaga grypata, sustavena ot litovskiut i latvijskiut, da se nareče iztočno-baltijska grypa, a ne prosto baltijska grypa.
  - A puk samiut pryski ezik se pričisläva kum zapadno-baltijskata grypa.
  - Sravnenieto na blizostta meǧy ezicite dava slednoto:
    - Vseki dva slavänski ezika sa na naj-blizko razstoänie pomeǧy si, naj-mnogo na okolo xilädoletie razstoänie.
    - Po-gole̋mo e razstoänieto meǧy dvata iztočno-baltijski ezika, litovskiut i latvijskiut.
    - Oqe po-gole̋mo e razstoänieto meǧy pryskiut i koj da e ot dvata iztočno-baltijski ezika, litovskiut i latvijskiut.
    - I vse pak, koj da e ot slavänskite ezici e po-blizo do pryskiut, otkolkoto do litovskiut ili latvijskiut.
    - Oqe po-gole̋mo e razstoänieto meǧy pryskiut i koj da e ot slavänskite ezici.
    - I naj-gole̋mo v tozi kontekst e razstoänieto meǧy nemskiut i koj da e ot slavänskite ili baltijskite ezici.
    - Makar če sega za vseki slavänoglasen koj da e ezik ot germanskata grypa ili koj da e ezik ot baltijskata grypa su vse nerazbiraemi, napulno nerazbiraemi; i taka e bilo i predi xiläda godini
  - Sledovatelno, pryskiut ezik (i zapadno-baltijskata grypa, v koäto toj vliza) zaema meǧinno položenie meǧy iztočno-baltijskata grypa i slavänskata grypa.
Terminut baltijska grypa ezici e mexaničen. Značenie v genealogičnata klasifikacia na ezicite imat iztočno-baltijska grypa, zapadno-baltijskata grypa i slavänskata grypa. Opitite da se dokaže specifičen obq proizxod na ezicite ot iztočno-baltijska grypa i zapadno-baltijskata grypa su po-skoro neyspešni.

Predpolaga se balto-slavänski dialekten kontinyym.
- Stava dyma za dreven dialekten kontinyym, presuxnul predi okolo xiläda godini.
- Stava dyma za kontinyym ot indo-evropejski ezici i dialekti.
- Toj e vuzniknul pri ekspanziata na indo-evropejqinata v Centralna Evropa. Može i da e otlomuk ot po-star indo-evropejski dialekten kontinyym
- Toj e presuxnul naj-veče zaradi vuzturžestvyvaloto slavänoglasie.
- Toj e bil acentričen dialekten kontinyym, svoboden ot imperska infrastryktyra, bez priznat obq ezik, bez svoä lingva franca.
- Za nego predlagam alternativno nazvanie karpatski dialekten kontinyym, pred vid na praktikata imena na planini da se vgraǧat v ponätia na lingvistikata.
- Stava dyma za ysednulo naselenie.
- V balto-slavänskiut (karpatskiut) dialekten kontinyym ne vlizat:
  - elinofoniata
  - latinskiut ezik i romansut
  - germanski ezici
  - keltski ezici
- V balto-slavänskiut (karpatskiut) dialekten kontinyym vlizat pone:
  - pra-slavänskiut ezik - toj e obqiut predšestvenik na slavänskite ezici
  - predšestvenikut na pryskiut ezik ot onova vreme
  - predšestvenikut na iztočno-baltijskite ezici (litovski i latvijski) ot onova vreme
- V balto-slavänskiut (karpatskiut) dialekten kontinyym može bi vlizat:
  - predšestvenikut na albanskiut ezik ot onova vreme, no dali e taka ne znaem, poneže istoriata na albanskiut ezik e neizvestna.
  - neizvestni imaginerni ezici sus zadadeni ot istoriata nazvania:
    - trakijski
    - dakijski
    - ilirijski
    - skitski
- Na provetriviut ÿgozapaden kraj na balto-slavänskiut (karpatskiut) dialekten kontinyym, v basejnut na Sredniat Dynav meǧy Alpite i Karpatskata duga, se slyčvat važni subitia.
  - Mestniut dialekt ot drevniut balto-slavänski (karpatski) dialekten kontinyym lingvistikata qe go nareče pra-slavänski ezik, no tova tä qe go napravi po-kusno, edva prez 19-ti vek.
  - Ne̋kolko veka na tazi teritoria vlastvali vliatelni nomadi: xyni, avari.
  - Vurxy ezicite na tazi teritoria značitelno vlianie okazvali kakto latinskiut ezik i romansut, taka i germanski ezici (gotski, nemski), a i keltsko vlianie ne može da se izklÿči.
  - V rezyltat pra-slavänskiut ezik vle̋zul v period na byrno razvitie, v period na intenzivni izmenenia, v period nasiten s inovacii.
  - Taka tam vetrovete izvaäli slavänskiut ezik, kojto se obosobil i se otdelil ot ostanalite ezici v kontinyymut.
  - Osnovnite izmenenia v slavänskiut ezik, koito ne se spodelät ot baltijskite ezici, su:
    - purvata slavänska palatalizacia
    - zakonut za otvorenata srička ili zakonut za narastvaqata zvyčnost v sričkata
    - vtorata i tretata slavänska palatalizacia
  - Pra-slavänskiut ezik i susednite my dialekti v karpatskiut kontinyym, koito ne osuqestvili gornite tri izmenenia, stanuli vzaimno nerazbiraemi.
  - Taka slavänskiut ezik napysnul karpatskiut (balto-slavänskiut) dialekten kontinyym.
- Posledvalite istoričeski subitia obyslovili ekspanzia na slavänoglasieto, koeto presyšilo balto-slavänskiut (karpatskiut) dialekten kontinyym.

(.. skrij go podrazdelut ..) (.. skrij go razdelut ..) (.. svij go ..) (.. razguni go ..) .. kum načaloto ..

▼▼ 3. Prepratki (references) (.. skrij gi ..) .. kum načaloto ..

▼▼ 4. Komentari, vuprosi i otgovori (comments, Q&As) (.. skrij gi komentarite ..) (.. razguni gi ..) (.. svij gi ..) .. kum načaloto ..

Tyka qe dobaväm komentari. Ako ima vupros ili komentar, na kojto tre̋bva da otgovorü, qe prepišu vuprosut ili komentarut tyka i qe otgovorü tyka.

►► ::christo.tamarin, 2016-08-16 20:21:: Q: Kakvo e Montešaro?: (.. pokaži ..)

◄► ::christo.tamarin, 2016-09-21 18:18:: Makar če tazi pyblikacia be provokirana ottyk,
temata za dialektniut kontinyym e fyndamentalna za razbiraneto na estestvenite ezici i položenieto im vuv vremeto i prostranstvoto.

◄► ::christo.tamarin, 2017-01-22 21:18:: Moj citat ottyk {2012-05-07}:

.. bulgarskiut i makedonskiut su dialekti na balkano-slavänskiut ezik, kojto e edin ot trite ezika, nared sus surbo-xurvatskiut i slovenskiut, vurxy ÿžnoslavänskiut dialekten kontinyym, prostiraq se ot Lÿbläna do Lozengrad i ot Bitolä do Silistra.

(.. skrij gi komentarite ..) (.. razguni gi ..) (.. svij gi ..) .. kum načaloto ..

Sunday, January 22, 2017