Sunday, October 4, 2020

Texnologia na izborniut proces

Технология на изборният процес

(.. pokaži vsičko ..)  (.. svij&skrij vsičko ..)  .. to the bottom ..



Texnologia na izborniut proces


▼▼   0. Vuvedenie v texnologiata na izborniut proces   (.. skrij go ..)  .. kum načaloto ..

Tekstut e dulug. Prednaznačen e samo za xora, koito mogut da razsuǧavat sus sobstvenata si glava. Ostanulite - Vie, ymnite i krasivite - čyrylikajte "ostavka" i krasete svetut, ama ne si mučete mozučetata.

Vse̋ko moe tvurdenie proverävajte sus sobstveniut si akul.

Tozi tekst ne̋ma da se zanimava s predizbornata kampania, s propagandata i agitaciata. Šašmite i izmamite, koito stavat tam, vuv vsički normalni strani se sčitat da su v redut na neqata, i ymnite izbirateli zatova su ymni, zaqoto ymeüt da otse̋vat šašmite i izmamite. Y nas, tuj kato ymnite izbirateli izgleǧa su pod ne̋kakuv kritičen minimym, sus zakon e vuvedena zabrana za šašmi i izmami v predizborniut den. Naryšenie na tozi zakon beše kostinbrodskata afera, koäto be organizirana ot Maä Manolova prez 2013 i koäto dovede do pravitelstvoto na Orešarski.

Osven šašmi i izmami, predizbornata kampania može da vklÿčva i kypyvane na glasove. V normalnite strani kypyvane na glasove veroätno e neqo normalno, qom ima koj da dade pari i koj za pari da si prodade glasut. Vseki graǧanin ima syverenno pravo vurxy svoüt glas i suotvetno ima pravo da go prodade za pari ili za drygi oblagi (naprimer, ako kandidatut obeqae da se asfaltira ylicata, koäto vodi kum kuqata na izbiratelüt). V Bulgaria obače kypyvaneto i prodavaneto na glasove za pari e prestuplenie. Da povtorü, vsičko tova e v ramkite na predizbornata kampania, predi izbiratelüt da e glasyval.

Da svuršim s predizbornata kampania i da prevklÿčim kum texnologiata na samiut izboren proces.

Po suqestvo neqata su edni i suqi prez 19-ti, 20-ti i 21-vi vek. Ne dopyskajte Bulgaria da stane opitna laboratoria za novi neprovereni texnologii.

Nade̋vam se črez tozi tekst da razberete kak ystanovenata texnologia na izborniut proces raboti protiv opitite za nečestna manipylacia na izbornite rezyltati.

Nade̋vam se da si napravite sobstven izvod kude su yäzvimite točki na texnologiata.

Molü da različavate realnite niški - realnite thread-ove - na izborniut proces ot statističeskite izmervania v otdelnite točki ot procesut. Statističeskite izmervania imat značenie za predotvratävane na izbornite manipylacii.

Izborniut proces spored ystanovenata texnologia na izborite ima dve fazi: purva (intra-sekcionna) faza i vtora (ekstra-sekcionna) faza.

(.. skrij go vuvedenieto ..)    .. kum načaloto ..

▼▼   1. Purva intra-sekcionna faza na izborniut proces  (.. skrij ü ..)  (.. svij ü ..)  (.. razguni ü ..)  .. kum načaloto ..

Tazi faza se proveǧa vutre v izbornite sekcii.

Izbornite sekcii se pomeqavat v yčiliqni klasni stai, v pensionerski klybove, v selski čitaliqa i drygi podobni mesta. Neqata su yredeni ot desetiletia. Naprimer az poveče ot 20 godini glasyvam vse vuv fizkyltyrniut salon na blizkoto yčiliqe.

Problemite pri purvata faza su slednite:

  • Sustavut na sekcionnite izbiratelni komisii.

  • Nablÿdatelite v izbornite sekcii.

  • Izbiratelnite spisuci.

  • Sociologičeskite proyčvania po metodut exit-poll.

  • Pyblikyvaneto na protokolut ot izbornata sekcia.

Kude v purvata faza se izpolzvat moderni texnologii:

  • Kompÿtri i kopirni mašini se izpolzvat za otpečatvaneto i razmnožavaneto na sekcionnite protokoli.

  • Sekcionnite protokoli se pyblikyvat v internet.

  • Sociologičeskite proyčvania po metodut exit-poll polzvat kompÿtri za obobqavane na dannite.

Kakto viǧate, moderni texnologii ne se izpolzvat za izborni manipylacii.

Členovete na sekcionnite izbiratelni komisii tre̋bva da su gramotni pone do 4-ti klas (do 4-to otdelenie, da mogut da broüt ot nyla do 999), da mogut da bydyvat prez celiut izboren den. Ot te̋x ne biva da se iziskva da poznavat modernite texnologii. Tova go pišu, za da oburnu vnimanie, če vuveǧaneto na taka narečenoto mašinno glasyvane qe naryši tozi posleden princip - povečeto členove na sekcionna izbiratelna komisia - praktičeski vsičkite - ne̋ma da mogut da sledüt mašinniut vot i toj, mašinniut vot, lesno qe stane obekt na xakerski ataki.

Čestnostta na izborite se osnovava na mnogopartijnata sistema. Pri ednopartijnata sistema čestni izbori ne̋ma - vsički glasyvaxme za OF-to.

Vse̋ka partia, koäto e dostojna da ï se oburne vnimanie, tre̋bva da može da izluči zastupnici za vse̋ka izbiratelna sekcia. Inače tazi partia da ne se surdi za slabite si izborni rezyltati. Ako partia ne namira zastupnici, otkude puk bi namerila izbirateli?

Zastupnicite tre̋bva da pokrivat ysloviata za členove na sekcionni izbiratelni komisii, izkazani edin-dva abzaca po-gore: gramotni i bydni.

Pri mnogopartijnata sistema otdelnite partii su političeski protivnici. Vse̋ka partia tre̋bva da bude sigyrna, če izlučen ot neü zastupnik ne̋ma da se sdyši vuv vreda na svoäta partia sus zastupnici na drygi partii, za da sutvorüt zaedno manipylacia na izbornite rezyltati.

Zastupnicite na parlamentarno predstavenite partii obiknoveno stavat členove na sekcionnite izbiratelni komisii. Ostanulite zastupnici yčastvat obiknoveno kato nablÿdateli. Tova ne biva se sčita za nedostatuk na sistemata, zaqoto ot edna strana nablÿdatelite imat vsički vuzmožnosti da sledüt za izborni naryšenia v sekciata, a ot dryga strana predstavitelite na marginalni ili novi partii mogut da budut narečeni samozvanci.

▼▼ svij ü tablicata .. kum načaloto ..
▼▼ Členove na SIK i nablÿdateli

Izbiratelite vlizat v izbiratelnata sekcia (kogato im dojde redut, ako ima opaška), davat glasut si, i si izlizat - napyskat izbiratelnata sekcia.

Pri purvata faza na izborniut proces, osven samite izbirateli, vutre v izbiratelnata sekcia prisutstvat členovete na SIK (sekcionnata izbiratelna komisia) i nablÿdateli.

Tezi xora - členovete na SIK i nablÿdatelite - po pravo ili po zadulženie - postoänno prisutstvat vutre v izbiratelnata sekcia.

Zastupnici

Zastupnici su tezi ot členovete na SIK ili ot nablÿdatelite, koito su obävili privurzanostta si kum opredelena političeska partia i tazi partia e priela te̋xnoto zastupničestvo. Obiknoveno, naznačenieto im kato členove na SIK ili kato nablÿdateli stava po preporukata i pri xodatajstvoto na tazi partia.

Zastupnicite obävävat, če specialno qe sledüt da ne̋ma izborni naryšenia v yqurb na te̋xnata partia, no ne obeqavat, če ne bixu si zatvorili očite pred eventyalni naryšenia v polza na partiata im, i ne biva da ni yčydva, ako dori bixu sudejstvali za takiva naryšenia.

Čestnostta na izborite se osnovava na mnogopartijnata sistema.

Rabotata se vurši ot zainteresovanite xora.

Čestnostta na izborite se osigyräva ot zastupnicite na različnite partii, koito vzaimno se sledüt za izborni naryšenia.

Taka kakto ikonomičeskiut napreduk se dulži na konkyrenciata, taka i čestnostta na izborite se dulži na mnogopartijnata sistema i na partijnite zastupnici.

Nezavisimi

Nezavisimite nablÿdateli i nezavisimite členove na izbiratelnite komisii, za razlika ot zastupnicite, ne izävävat privurzanost kum nikoä političeska partia.

Predpolaga se, če te qe su protiv vse̋kakvi naryšenia na izborniut proces, nezavisimo v čij yqurb su te.

▼▼ Členove na SIK

Členovete na sekcionnite izbiratelni komisii tre̋bva da su gramotni pone do 4-ti klas (do 4-to otdelenie, da mogut da broüt ot nyla do 999), da mogut da bydyvat prez celiut izboren den. Ot te̋x ne biva da se iziskva da poznavat modernite texnologii. Tova go pišu, za da oburnu vnimanie, če vuveǧaneto na taka narečenoto mašinno glasyvane qe naryši tozi posleden princip - povečeto členove na sekcionna izbiratelna komisia - praktičeski vsičkite - ne̋ma da mogut da sledüt mašinniut vot i toj, mašinniut vot, lesno qe stane obekt na xakerski ataki.

Zadulženiata na členovete na SIK su:

  • Da se sledüt edni drygi da ne se dopyskat naryšenia na izborniut proces nevolno ili zlonamereno.
  • Da snemat samoličnostta na izbiratelite.
  • Da podduržat sekcionniut izbiratelen spisuk:
    • Da otbele̋zvat v nego glasyvalite izbirateli.
    • Da dopulvat v nego izvunspisučnite glasopodavateli.
    • Po vuzmožnost da predotvratävat mnogokratni glasyvania vuz osnova na spisukut.
  • Da se znae broüt na glasyvalite vuv vseki moment.
  • V yrnata da se pyskat samo bÿletini lično ot izbiratelite; edna bÿletina za vseki.

  • Da obävüt kraüt na izborniut den za sekciata.
  • Da klasificirat, sortirat i prebroüt bÿletinite, izvadeni ot yrnata.
  • Da izgotvüt i vsički členove na SIK da podpišut sekcionniut izbiratelen protokol.
  • Sekcionniut izbiratelen protokol da se predostavi pyblično za kopirane ot vsički želaeqi: nablÿdateli, sutrydnici na statističeski agencii, žyrnalisti, političeski aktivisti.
  • Sekcionniut izbiratelen protokol da se depozira v po-gornata izbiratelna komisia, zaedno s populneniut sekcionen izbiratelen spisuk i zaedno s opakovanite bÿletini.

Sustavut na SIK (sekcionnata izbiratelna komisia) se opredelä ot po-gornata izbiratelna komisia.

Za rabotata si členovete na SIK polyčavat ne̋kakvo vuznagraǧenie ot duržavata.

Zastupnici - členove na SIK

Sustavut na SIK (na sekcionnata izbiratelna komisia) se opredelä ot po-gornata izbiratelna komisia. Na purvo me̋sto, za členove na SIK se naznačavat zastupnici na političeskite partii - zastupnici ot ne̋kolko (poveče ot edna) partii i obiknoveno po edin ot partia. Taka, zastupnicite kato členove na SIK qe mogut naj-dobre da sledüt da ne se slyčvat izborni naryšenia.

Vseki zastupnik člen na SIK sledi da ne̋ma naryšenia v yqurb na svoäta partia i v rezyltat se parirat vsički takiva naryšenia.

Tozi mexanizum e osnovnata garancia za čestnostta na izborite.

Tova e osnovniut mexanizum za predotvratävane na izborni naryšenia, nevolni ili ymišleni.

Mašinnoto glasyvane podkopava tozi mexanizum, poneže členovete na SIK - zastupnici ili nezavisimi, gybüt pogled vurxy čast ot izborniut proces i ne mogut efektivno da go kontrolirat.

Nezavisimi členove na SIK

Koga sustavut na SIK (na sekcionnata izbiratelna komisia) se dopulva s nezavisimi členove?

  • Kogato ne̋ma dostatučno partijni zastupnici, za da se populni sustavut.

  • Kogato ne̋ma dostatučno gramotni xora sred partijnite zastupnici, za da se vurši rabotata (populvaneto na dokymentite, broene na bÿletinite).

  • Kogato ne može da se postigne suglasie koj da zaeme postut predsedatel na SIK.

▼▼ Nablÿdateli

Sustavut na nablÿdatelite v izbiratelnata sekcia veroätno se opredelä ot izbiratelnite komisii. Broüt na nablÿdatelite e ograničen ot ploqta na pomeqenieto.

Nablÿdatelite imat zadulženieto da sledüt da ne se dopyskat naryšenia na izborniut proces v izbiratelnata sekcia. Tova zadulženie imat i členovete na sekcionnite izbiratelni komisii, obače nablÿdatelite ne polyčavat vuznagraǧenie ot duržavata i ne nosüt otgovornost za nezabele̋zani naryšenia.

Nablÿdatelite ne̋mat pravo da vuršut rabotata na členovete na SIK: ne biva da pipat bÿletinite, ne biva da pišut v izbiratelniut spisuk, nito da yčastvat v populvaneto na sekcionniut izbiratelen protokol.

Kato nablÿdateli se izävävat: političeski aktivisti, žyrnalisti, ÿristi i dr.

Nablÿdateli - zastupnici

Ako mestata v SIK (sekcionnata izbiratelna komisia) su zaeti, a ima oqe zastupnici na političeski partii, na koito tre̋bva da se dade dostup do izbiratelnata sekcia, to na tezi zastupnici se dava statyt na nablÿdateli.

Ako zastupnicite na golemite partii su v sustavut na SIK, to zastupnicite na malkite partii sus statyt na nablÿdateli imat vuzmožnost da predotvratävat zastupnicite na golemite partii da ne izvuršut suvmestno naryšenie v yqurb na malka partia.

Ako edna partia ne može da osigyri zastupnik v dadena sekcia, to tä edva li ima osnovanie da se nade̋va na izbirateli.

Otkaz da se dade na zastupnik statyt na nablÿdatel e osnovanie za pyblično oplakvane kum po-gornata izbiratelnata komisia i pred mediite.

Nezavisimi nablÿdateli

Statyt na nezavisimi nablÿdateli se dava na sutrydnici na sociologičeski agencii ili na meǧynarodni ili bulgarski nepravitelstveni organizacii.

Edva li ima osnovanie za otkaz pri poiskan statyt za nablÿdatel ot kogoto i da e. No vse pak, broüt na nablÿdatelite ne e neograničen.

▲▲ svij ü tablicata .. kum načaloto ..

Izbiratelnite spisuci se izgotvät predvaritelno. V sravnenie s predišnite izbori, v te̋x su dobaveni naskoro navuršilite pulnoletie i su otstraneni počinulite v Bulgaria. Danni za počinulite v čyžbina ne postupvat redovno. Izbiratelnite spisuci suduržat i trajno emigriralite graǧani, poneže ne̋ma pričina te da se zaličut.

SIK (sekcionnata izbiratelna komisia) polyčava izbiratelniut spisuk za izbiratelnata sekcia gotov. V nego SIK tre̋bva da otbele̋zva glasyvalite xora i da dopisva glasopodavateli s beležki, če su se otpisali ot drygi mesta.

Izbiratelnite spisuci efektivno protivodejstvat na opitite za mnogokratno glasyvane. Prez vtorata ekstra-sekcionna faza na izborniut proces naryšitelite lesno se identificirat i nakazvat.

Sociologičeskite proyčvania po metodut exit-poll se proveǧat po vreme na purvata faza, no se izvuršvat izvun izbornite sekcii. Te davat meǧinni i krajni prognozni rezyltati prez izborniut den. Otmenät predvaritelnite sociologičeski proyčvania na elektoralnite naglasi, poneže su po-presni i po-točni. V Bulgaria pyblikyvaneto im predi kraüt na izborniut den e zabraneno. Samite sociologičeski proyčvania po metodut exit-poll se otmenät kusno večerta na izborniut den ot sociologičeskite proyčvania, osnovani na paralelno prebroävane na častična izvadka ot sekcionnite protokoli.

Pyblikyvaneto na protokolite ot izbornite sekcii e vtoriut naj-važen mexanizum za garantirane na čestnostta na izborite sled mnogopartijnata sistema i partijnite zastupnici.

Vseki člen na SIK - partien zastupnik ili nezavisim - se e podpisal na sekcionniut protokol i ima pravo da polyči kopie. Takova kopie može da polyči i vseki nablÿdatel, i veroätno vseki želaeq.

Pri obrabotkata prez vtorata faza vseki sekcionen izboren protokol qe bude pyblikyvan v internet i togava vseki, kojto pritežava xartieno kopie, može da sravni i da proveri dannite, koito su bili vuvedeni v kompÿturut pri vtorata faza.

(.. skrij ü 1-vata faza ..)  (.. svij ü ..)  (.. razguni ü ..)  .. kum načaloto ..

▼▼   1½. Meǧinna faza na izborniut proces  (.. skrij ü ..)  (.. svij ü ..)  (.. razguni ü ..)  .. kum načaloto ..


►►   1½.1. Jerarxia na izbiratelnite komisii   (.. pokaži ..)   .. kum načaloto ..

►►   1½.2. Izbiratelnite spisuci   (.. pokaži ..)   .. kum načaloto ..

►►   1½.3. Predavane na sekcionnite izbiratelni protokoli   (.. pokaži ..)   .. kum načaloto ..

(.. skrij ü meǧinnata faza ..)  (.. svij ü ..)  (.. razguni ü ..)  .. kum načaloto ..

▼▼   2. Vtora ekstra-sekcionna faza na izborniut proces  (.. skrij ü ..)  (.. svij ü ..)  (.. razguni ü ..)  .. kum načaloto ..


►►   2.1. Obrabotka na sekcionnite izbiratelni protokoli   (.. pokaži ..)   .. kum načaloto ..

►►   2.2. Aktivnostta na izbiratelite   (.. pokaži ..)   .. kum načaloto ..

►►   2.3. Paralelni prebroävania   (.. pokaži ..)   .. kum načaloto ..

(.. skrij ü 2-rata faza ..)  (.. svij ü ..)  (.. razguni ü ..)  .. kum načaloto ..

▼▼   3. Zaklÿčenie   (.. skrij go ..)  (.. svij go ..)  (.. razguni go ..) .. kum načaloto ..


►►   3.1. Svodka na garanciite protiv nevolni greški i ymišleni izborni falšifikacii  (.. pokaži ..)  .. kum načaloto ..

►►   3.2. Svodka na vidovete sociologičeski proyčvania i izsledvania  (.. pokaži ..)  .. kum načaloto ..

►►   3.3. Roläta na novite texnologii   (.. pokaži ..)  .. kum načaloto ..

(.. skrij go zaklÿčenieto ..)  (.. svij go ..)  (.. razguni go ..)  .. kum načaloto ..


▼▼   5. Komentari, vuprosi i otgovori (comments, Q&As) 
(.. skrij gi ..)  (.. svij gi ..)  (.. razguni gi ..)  .. kum načaloto ..


Ako ima vupros ili komentar, na kojto tre̋bva da otgovorü, qe prepišu vuprosut ili komentarut tyka i qe otgovorü tyka.
  • ►►  ::christo.tamarin, 2020-11-19 17:11::  Zabeležete, če mototo na tazi pyblikacia e  Körav karti ne igrae . (.. pokaži ..)

  • ►►  ::christo.tamarin, 2020-12-11 09:45::  Kostinbrodskata afera ot 2013  (.. pokaži ..)  (.. razgunuto ..) 

  • ►►  ::christo.tamarin, 2021-01-21 14:47::  Obsuǧani izmenenia v texnologiata na izborite  (.. pokaži ..)  (.. razgunuto ..)  .. kum načaloto ..

  • ►►  ::christo.tamarin, 2021-01-22 11:32::  Protestite na maloymno-krasivitetut ot 2020  (.. pokaži ..)

  • ◄►  ::Vasil.Davidov, 2021-07-24 12:06:: Analiz na rezyltatite sled parlamentarnite izbori ÿli 2021  (.. pokaži go komentarut tam vuv facebook ..)

    ◄►  ::Vasil.Davidov, 2022-09-03 17:34:: Manipylacii s mašinnoto glasyvane pri parlamentarnite izbori ÿli 2021  (.. pokaži go komentarut tam vuv facebook ..)

  • ►►  ::christo.tamarin, 2022-12-04 22:48::  Po povod na isteriata s mašinnoto glasyvane  (.. pokaži tyka ..)  (.. pokaži tam ..) 

  • ◄►  (.. skrij gi komentarite ..)  (.. svij gi ..)  (.. razguni gi ..)  .. kum načaloto ..




No comments:

Post a Comment